Iz današnjega 7 DNI... RESNICA O SVINJARIJAH, KI JIH JE POČELA PREJŠNJA VLADA IN JIH NADALJUJE DANAŠNJA....Pričevanje fanta, ki doživlja podlosti politikov in politike..resnica o protestnikih, ki so obsojeni.. Nekaj dni po izreku sodbe deseterici mariborskih vstajnikov na mariborskem okrajnem sodišču eden od tistih, ki so bili obsojeni na sedem mesecev zapora, še zmeraj ni izgubil upanja. 24-letni Nino Krtanjek pravi. "Glede na vse, kar se je dogajalo na sojenju, sem tako sodbo pričakoval, čeprav sem vseeno šokiran. Katastrofa je vse skupaj, ne morem verjeti, kaj se mi je zgodilo. Ampak verjamem, da bo konec drugačen. Da bodo sodniki v pritožbenem postopku odločili drugače. verjamem v pravno državo in v to, da se bo pravica na koncu izkazala." Od deseterice, ki je pred več kot pol leta sedla na zatožno klop, je sodnica Simona Mernik obsodila sedmerico. Poleg Krtanjeka so krivi še Mitja Murko, Matej Lorber, Nik Štampar, Jernej Bohak, Antonio Merdaus in Jurij Škerget. Sedem mescev zapora jim je izrekla sodnica, ker so - tako je trdilo tožilstvo - storili kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Tako naj bi bili 3. decembra lani med tretjo mariborsko vstajo sodelovali v dveh skupinah na območju Glavnega trga, Starega mostu in Koroške ceste, ki sta policiste obmetavali z nevarnimi predmeti - granitnimi kockami, palicami, steklenicami -, ter naj ne bi upoštevali ukazov in opozoril policistov, naj se razidejo. Tožilec Tilen Ivič je sicer tik preden je začel z zaključnimi besedami umaknil obtožbo zoper Jerneja Štebiha. Ker da ni dovolj dokazov, da je res storil kaznivo dejanje. Štebih je pridobil posnetek iz mariborskega lokala Cantante, ki je dokazal, da je v času, ko naj bi bil na območju Koroške ceste, sedel v lokalu. Dokaz, ki je spodbil tudi besede policista, zaslišanega tudi na sojenju, ki je v Štebihu prepoznal celo enega od tistih, ki so ne le sodelovali v skupini, ampak tudi metali kocke. Sodišče je tako zanj moralo izdati zavrnilno sodbo. Prav enako sodbo - ne pa oprostilne - je sodnica izdala tudi za Igorja Janžekoviča in Boruta Podgajskega. Ker sta že plačala globi za prekrške zoper javni red in mir in ker je sodnica Mernikova ocenila, da gre v prekrškovnem in kazenskem postopku za isto dejanje, po naši zakonodaji pa ni mogoče človeku za isto stvar soditi dvakrat. "Želim, da me oprostijo" "Tudi sam sem plačal globo, pravzaprav jo je moja mama. 418,15 evrov je pisalo na položnici za dve kršitvi javnega reda in miru. 7. decembra je bila plačana, šele tri dni kasneje so se policisti odločili, da zame ustavijo postopke, dokler ne bo znana odločitev sodišča. Če že, bi tudi zame sodnica lahko potemtakem izdala zavrnilno sodbo. Pa si tega ne želim, želim, da me oprostijo, ker nisem ničesar storil. Ničesar nisem tistega večera metal, niti nisem sodeloval v nobeni skupini," pravi Krtanjek. S tem odgovarja tudi tistim, ki pravijo, da nekaj ur dela v družbeno korist, ki ga je namesto zapora tožilec prav tako ponudil obsojenim v premislek. Da ne gre za to, kakšna je kazen, pač pa za to, da je obsojen po krivici. Z dvema prijateljema - Rokom in Janom - smo se, tako kot ostalih deset tisoč ljudi, tistega večera odpravili pred občino. "Tam smo na desni strani - gledano v smeri občine - čez nekaj časa res videli skupino ljudi, ki so izzivali nemire. Ko so policisti odreagirali, smo se, tako kot večina, umaknili proti prvi gimnaziji. Tam nas je nato tako dvajset, trideset, v manjših skupinah, stalo popolnoma pri miru," se tistega večera spominja Krtanjek in nadaljuje. "Zakaj to poudarjam? Zato, ker sem kasneje na sojenju slišal, iz ust kriminalista, ki sem si ga dobro zapomnil, da so vsi, ki so bili pred prvo gimnazijo, bili nasilni. Takrat pa se je tam mimo nas sprehajal popolnoma mirno. Tam smo opazovali, kako je peščica ljudi v Maistrovem parku metala stvari v policijo. Nato se je naredil kordon v bližini prve gimnazije, zato smo odšli naprej, v smeri proti Grajskem trgu. Tudi tam se je v policiste metalo, slišali smo pokanje steklenic. Zato smo šli v smeri McDonald"sa in Trga Leona Štuklja. Tam je Rok srečal prijatelja in zapletli smo se v krajši pogovor. Nato smo se odpravili priti Glavnemu trgu, saj smo se odločili, da gremo domov," še razlaga Krtanjek. Hoteli so preko mostu. "A Stari most je bil zaprt, policisti so ga zaprli. Policiste smo vprašali, ali lahko prečkamo, pa nam je eden od njih zgolj zamahnil z roko - češ dajte mir - in rekel ne. Zato smo se odpravili po Koroški cesti." Krtanjek na tem mestu pripoved o tistem večeru prekine, prav razburjeno razloži preskok misli. "Tožilcu najbolj zamerim, kar je rekel na sodišču - zakaj pa nismo odšli po Mesarskem prehodu ali Poštni ulici. Ne vem, mogoče je vedeževalec, da ve, kaj se bo zgodilo. Jaz nisem vedel, kaj bo sledilo. To je enako, kot bi policist nekomu po nesreči rekel, zakaj ste se pa peljali tukaj, ne pa kje drugje." Krtanjek se nato vrne na 3. december lani. "Bili smo na levi strani pločnika, če gledamo proti Zlatemu levu. Policisti pred nami, za nami protestniki in še policisti. Ustavili smo se, dvignili roke. Ko so nas aretirali, so preko nas še letele kocke in steklenice. Ko smo ležali na tleh, zvezani, smo prosili, naj nas zaščitijo, strah nas je bilo. Bilo je kot v vojni," obuja spomine zdaj že obsojenec. "Policisti so nas zaščitili. Bili so korektni. Tam smo se nato še pogovarjali, slišali smo tudi besede, saj vemo, da vi niste nič počeli. Kasneje so bile vse izpovedi drugačne." Dva domov, sam v pripor Vse tri prijatelje so policisti aretirali, jih odpeljali na policijsko postajo v Vošnjakovo. "Najprej so poklicali Roka, nato Jana, ostal sem sam. Mislil sem, da bodo nato poklicali še mene. A ko sem sam ostal s policisti v garaži na Vošnjakovi, se zelo dolgo ni zgodilo nič. Nato sem vprašal policista, ali lahko grem. V rokah sem že imel odločbo o kršitvi javnega reda in miru in položnico. Odgovoril mi je: "Počakaj, saj boš kmalu šel". Nato pa je prišel kriminalist, mi rekel naj podpišem list. Na njem je pisalo, da sem storil kaznivo dejanje. Nič nisem želel podpisati, saj nisem mogel verjeti, kaj slišim. Kriminalist mi je najprej celo rekel, da mi verjame, da vse to ni res, nato pa mi je ukazal, naj snamem vezalke in pas. Pristal sem v pridržanju - najprej na Vošnjakovi, nato so me odpeljali na Ptuj. 48 ur sem bil zaprt." Nato je bil, kot ostali, izpuščen, potem pa se je že čez dva dni spet znašel za zapahi, v priporu. Do 31. decembra, ko je bil izpuščen. "To ni moja zgodba, to je resnica. Moja prijatelja, ki sta bila takrat z mano, sta prejela celo višje plačilne naloge za globe, pa nista v kazenskem postopku. Ne vem, kako so policisti izbirali tiste, ki so jih nato ovadili za kazniva dejanja. Morebiti so se šli igrico, an ban pet podgan, drugače tega ne znam pojasniti," pravi Krtanjek. Njegov odvetnik Borut Mihurko pa opozarja predvsem na to, da so na sojenju veljala popolnoma dvojna merila. Spomniti je treba, da so odvetniki nič kolikokrat zahtevali izločitev sodnice zaradi njene domnevne pristranosti. Pa niso uspeli. "Izpovedi tistih, ki so potrjevali zgodbe obtoženih, naj bi bile tako po mnenju tožilstva kot tudi sodišča preveč polne neskladij. A take so bile tudi izpovedi policistov, v marsičem so se razlikovale. Pa se je njihovim besedam bolj verjelo," opozarja Mihurko. In nadaljuje, da je to splošen problem na mariborskih sodiščih. Da je avtomatizem, da se vsemu, kar policija vloži v spis, verjame. Na vprašanje, ali v spisu obstaja kar koli javnosti neznanega, na podlagi česa bi njegov klient ali kdorkoli drug, ki je z njim sedel na zatožni klopi, lahko vendarle bil kriv tega, kar mu očita tožilstvo, odvetnik zatrjuje, da v spisu ni ničesar takega. Zato z zanimanjem čaka na pisni izdelek sodbe in utemeljitev sodnice za obsodilno sodbe. Priznal, da je vrgel kocko, in dobil pogojno kazen Od 119 aretiranih tistega večera jih je bilo kazensko ovadenih 28. Poleg deseterice obdolženih je tožilstvo v obtožnem predlogu sodelovanje v skupini, ki je policistom preprečila uradno dejanje, naprtilo še Žarku Strahiniću in Sanelu Canoviću, ki sta krivdo priznala in bila pravnomočno obsojena na pogojno kazen. Strahinić je sodišču sicer celo priznal, da je v policiste zalučal kocko. Obsojen je bil na pet mesecev in 15 dni zapora s preizkusno dobo štirih let, Canovića je doletela nekoliko nižja kazen, in sicer štiri mesece zapora s preizkusno dobo treh let. Preostalih 16 pa so policisti ovadili za kaznivo dejanje napada na policista. Tožilstvo je za te zahtevalo uvedbo sodne preiskave, čemur je okrožno sodišče v Mariboru sledilo, naposled pa za enega od njih preiskavo ustavilo, torej jih je v postopku ostalo le še 15. Za zdaj obtožnice zoper njih še ni.
Posted on: Wed, 18 Sep 2013 08:41:11 +0000
Recently Viewed Topics
© 2015