Janez Stanič, velikan slovenskega novinarstva, natančen in glasen tudi v času molka kričačev, ki jih je naplavila demokracija, je v tekstu Nujen je politični pluralizem v Teleksu leta 1987, ob sedemdeseti obletnici oktobrske revolucije, napisal tudi: »Živimo v družbi, kjer skoraj tretjina, ponekod tudi več, prebivalstva živi na robu ali pod eksistenčnim minimumom, imamo množično nezaposlenost, množično ekonomsko emigracijo, tragično naraščajoče sovraštvo med narodi, kolikor hočete primerov preganjanja drugače mislečih, velikanske socialne razlike. Absolutistična in monopolistična oblast ne priznava nikakršne racionalnosti, je izključno sama sebi zakonodajalec in sodnik.« In tak je bil socializem, tako je bilo samoupravljanje, samo fraza, kupi papirja in pogosto še farsa, kot je zapisal Stanič. A navedeni citati niso na tem mestu zato, da bi utemeljevali ali pa ne potrebo po uvedbi demokratičnega socializma. Ampak da bi izpostavili nekaj čisto drugega: Stanič je po demokratičnih spremembah enako trdo obravnaval tudi nove oblastnike. In šli so nanj z vsemi kanoni. Obtožujoč ga seveda, da je nekdanji. Človek iz prejšnjih časov. Brez milosti, in kot da ni to ta isti Stanič, ki je že v socializmu pisal neizprosne tekste ... Urednikov komentar.
Posted on: Sat, 17 Aug 2013 06:25:10 +0000
Trending Topics
Recently Viewed Topics
© 2015