Ljudje zlahka prevzemamo prepričanja. O tem zgovorno pričajo vetrovi, in številčnost prepričanih, ki so, kakopak, prepričani, zapermej, vedno in vsakokrat, le da v nekem trenutku zagovarjajo eno, v naslednjem povsem drugo... Prevzemamo jih, kako bi drugače, ko pa niti do razumljivosti posledice ne sežem, kaj šele, da bi se zmogel do samega vzroka dokopati, na temelju všečnosti. Pa nam je tisto všečno tudi sprejemljivo, obenem, edino. Nasprotujemo, denimo, mestnemu okolju. Okolju torej, v katerem je, zaradi specifične zidave, prebivalstvo krepko bolj zgoščeno na enoti potencialno rodne zemlje, kot pa je to v vasi. In hitimo trditi, da mesto "ubija naravo". Po drugi strani pa zlahka zidamo zase, na domnevno svojem, po lastnih hotenjih in predstavah, pa se ne krčimo na osmih, desetih kvadratnih metrih, pač pa velikodušno taisti naravi odvzamemo rodnost v nam zadostnem obsegu. Pa še kakšno šupo pristavimo zraven, da bomo za orodje imeli...in se niti ne zavedamo lastne dvoličnosti. Kajti - jaz smem jemati, ker "naravo obdelujem" in do nje izkazujem pravilen odnos. Ja, morda, a izključno skozi posameznikove oči... Motijo nas industrijski dimniki. A nas moti tudi sleherna podražitev izdelka, ki smo ga vajeni kupovati. Ker ga, enostavno, moramo imeti. Ne da bi ga dejansko tudi potrebovali. Bi se dalo tudi brez. Moti nas torej industrija, hkrati pa nas ne moti sila preprosto dejstvo, da prav zaradi te industrije mi kupujemo cenejše proizvode, kot bi jih, ko bi jih kupovali ročno izdelane. Vemo vse. Baje. Razumemo vse. Baje. Stežka sicer znamo zagovarjati stališča, celo lastna, še težje jih zmoremo ubraniti, kajti - kaže, da naše poznavanje, naše vedenje le ni tako močno, kot si mislimo, da je. In to sploh ne čudi. Ne more biti, niti pod razno, kajti, če se povrnemo k uvodu - prepričanja prevzemamo na osnovi njihove (nam) všečnosti! Ne na temelju njih vsebine, izvedljivosti, smiselnosti. Zagovarjamo zdravo pridelavo hrane. Zdravo hrano nasploh. Obenem smo dejansko pripomogli k temu, da je že kmet, domač, kot tak (pa četudi je "nezdravo" prideloval) krepko omajan. Podpiramo ga v izjavah, podpiramo ga udobno, ne da bi sami sebi kaj tvegali, kupujemo pa - upoštevaje cenovne razlike, najraje - tuje. Industrijsko, bolj ali manj, pridelano. V to nas, ne nazadnje, silijo dejanske naše (ne)zmožnosti. Govorimo o demokraciji. Govorimo o strpnosti. Zavzemamo se, celo, za oboje. Kaj pa zares počnemo, kadar naša lastna "prepričanja", prevzeta zgolj na osnovi njih všečnosti, ne pa na osnovi našega vedenja in poznavanja vseh okoliščin, drugim predstavljamo? Agresivno, ampak dejansko agresivno vsiljujemo to "naše prepričanje", ki ga niti (u)braniti ne zmoremo, vsem in vsakomur, ki se nam na poti znajde. Kajti - "mi ja vemo!". Ja, vemo, dokazano, skozi tisočletja razvoja človeške bede, dokazano, skozi razvoj konkretnega okolja, dokazano, da vemo - prazen nič! Bolj ali manj! Še sami sebe ne zmoremo spoznati, kaj šele lastne probleme razrešiti, bomo pa reševali svet! Nismo malo dvolični? Vsaj? Če smo že tako samozaverovani v lastno znanje, ki se, pa zamera gor ali dol, na domačem dvorišču ne da bistveno nadgrajevati! Sicer pa, tako mimogrede - gromozanska večina prisega na bogove, in na njih nauke. In ti nauki naj bi bili v dobro, splošno usmerjeni. In prisegajo nanje vse svoje življenje. Kje, potemtakem, pa so - vidne posledice teh priseg? Jih ni? Morda zato, ker govorimo eno (pa vedeli kaj govorimo ali ne, vseeno), delamo pa drugo?!
Posted on: Fri, 19 Jul 2013 08:50:11 +0000
Trending Topics
Recently Viewed Topics
© 2015